Objave
Avtorja: Tadej Košmerl in Borut Mikulec
V prispevku razpravljamo o pomenu izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj, navezujoč se na Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo leta 2015 sprejeli Združeni narodi. Pokažemo, da cilji agende temeljijo na dveh v osnovi nezdružljivih filozofijah, ter izpostavimo, da je temeljno vprašanje izobraževanja (odraslih) za trajnostni razvoj vprašanje o tem, kdo, kaj in v kakšnem obsegu naj bi se transformiral. Odgovor na zastavljeno vprašanje iščemo v teorijah transformativnega učenja in njenih izpeljavah na področju izobraževanja odraslih. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj dosega zastavljene učinke takrat, ko se spremembe na ravni mišljenja, čustvovanja in delovanja odražajo v posameznikovem svetovnem nazoru, vedênju, epistemologiji in/ali ontologiji, ki trajno spreminjajo njegove načine bivanja v svetu, kakor tudi ko tovrstno izobraževanje temelji na ontologijah odnosnosti, ki predpostavljajo medsebojno povezanost vseh oblik življenja.
Vabljeni k branju tematske številke Andragoških spoznanj
BOGATAJ, Nevenka. Odzivnost je element trajnosti : Pogled na VITR z vidika izobraževanja odraslih = Responsiveness in an element of sustainbility : View of education for Sustainable development from the perspective of adult education. Vzgoja in izobraževanje : revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, ISSN 0350-5065. [Tiskana izd.], 2021, letn. 52, št. 3, str. 47-50.
BOGATAJ, Nevenka. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj širita razumevanje javnega interesa v izobraževanju odraslih. Andragoška spoznanja, ISSN 1318-5160. [Tiskana izd.], 2021, letn. 27, [št.] 1, str. 121-138, ilustr.
Povzetek
Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin predstavljamo s ci-ljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznava-nje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raz-iskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izklju-čuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.
URAD za UNESCO skrbi za uresničevanje ciljev Unesca v Republiki Odgovoren je za Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Podlaga za to je UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini (1972), ki ščiti hkrati tiste kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. V kategoriji kulturne dediščine sta na UNESCO Seznam svetovne dediščine vpisani dve spomeniški območji v Sloveniji, in sicer:
- prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju (vpis leta 2011)
- dediščina živega srebra v Idriji (2012)
Na UNESCO seznam svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine:
- Škocjanske jame (1986)
- Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope (2017).
Na poskusni seznam sta nominirana Klasični Kras (nominacija vložena, predvidena odločitev 2020) in Ljubljana: brezčasna, humana prestolnica arhitekta Jožeta Plečnika (nominacija bo vložena 2020, predvidena odločitev 2021).
Na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so vpisani:
- Škofjeloški pasijon (2016),
- Obhodi kurentov (2017),
- Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in
- Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis osmih držav).
Svetovna mreža biosfernih območij pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kazjansko –Obsotelje
- Biosferno območje Mura (del bodočega Bisofernega območja Mura-Drava-Donava: Amazonka Evrope)
Na podlagi Ramsarske konvencije (1971) varujemo mokrišča kot nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe ter lokalno uravnavajo izredne pojave. So biotsko med najbogatejšimi in obenem tudi najbolj ogroženi ekosistemi. Površina nenehno zmanjšuje tako v svetu, v Evropi in v Sloveniji.
- Cerkniško jezero
- Sečoveljske soline
- Park Škocjanske jame
UNESCO je ustanovitelj Geoparkov (Idrija in Karavanke) in kateder, usmerjenih v vire znanja in raziskokvalno-razvojno delo:
- Krasoslovno študijsko središče,
- Katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje
- Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah
Centri II. Kategorije ( IZUM in IRCAI) so usmerjeni v učne vire in njihovo dostopnost.
