Celek, primer trajnostnega gospodarjenja samotne gorske kmetije
Celek na severnem Pohorju je domačija, obdana z zemljišči in gozdom. Opisani celek obsega 78 ha površin, in se omenja že okrog leta 1800. Danes na njem skupaj s starši gospodari že četrta generacija s posebnim odnosom do gozda in narave ter je že poskrbela za nasledstvo, hkrati pa z dediči ves čas ohranja dobre odnose, da se radi vračajo na domačijo.
Gospodar kmetije je izgradil potrebno dolžino gozdnih vlak in cest, kar omogoča dolgoročno ekonomično gospodarjenje. Sečnjo v gozdu, spravilo in nego izvajajo gospodar in družina sami, kar jim omogoča lastna mehanizacija za delo v gozdu. Prodaja lesa in kmetijskih proizvodov poteka pretežno preko zadruge, nekaj preko zasebnega podjetnika. Sodeluje tudi na licitaciji vrednejših sortimentov, ki jo organizira Društvo lastnikov gozdov, kamor so včlanjeni zaradi ugodnejših pogojev pri razpisu sredstev za razvoj podeželja.
Po podatkih gozdarske službe so v 40 letih vzeli iz gozda skoraj 80 % celotne lesne mase, a gozd kot obnovljiv vir ostaja ohranjen, zdrav, sonaraven in stabilen ter kmetiji daje potreben les – dohodek, hkrati pa opravlja vse splošno koristne funkcije (rekreacijo, nabiranje gob, ...), ki so brezplačno na voljo tudi širši javnosti.
Gospodarja in gospodinji so odprti za novosti, zato se redno udeležujejo izobraževanj (delavnic, tečajev, strokovnih ekskurzij) s področij gozdarstva in kmetijstva. Tako si dvigajo kakovost življenja in se prilagajajo novostim. Na obiskih študentov in ekskurzij sodeluje celotna družina, gospodar pa se povezuje tudi v strojnem krožku. Tehnika jih spremlja od nekdanjih dveh žag venecijank na vodni pogon, izgradnje žage na električni pogon za domače potrebe leta 1970 do polnojarmenika, zgrajenega okoli leta 2000. Po letu 1970 dobiva gozd vse bolj vlogo rezerve in predstavlja skupaj z lesno predelavo ter dopolnilno dejavnostjo (pluženje) le okrog 37 % prihodka. Delež subvencij predstavlja 11 %, kmetijstvo in ostali prihodki pa 52 %. g
Deležniki trajnostnega razvoja na kmetiji smo vsi, ki ostajamo zvesti zemlji, gozdu, naravi ter tudi tisti, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja s podeželjem, kmetijami in na njih živečimi ljudmi, še zlasti pa tisti, ki žive na kmetiji, obiskovalci, javnost, sooblikovalci in porabniki podeželskega prostora (gozdarji, kmetijci, arhitekti, lovci, naravovarstveniki, lokalna skupnost).
Ovrednotenje z vidika trajnosti
Ekološki vidik trajnosti celka poudarja njegovo ekološko ekonomsko zaokroženost, celost v gozdnati krajini. Njegova lastnina so sonaravni mešani gozdovi, z razgibano, pretežno prebiralno zgradbo, ki kljub redni porabi, ohranja naravno obliko, ki trajno omogoča sečnjo lesa in dohodek ter hkrati opravlja vse druge splošno koristne funkcije (nabiranje sadežev, rekreacijo, sprehode), brezplačno na voljo tudi širši javnosti. Ekološko kmetovanje omogoča pridelavo zdrave in ekološke hrane. Izraba naravnih virov energije (voda, les, kamen) zagotavlja okolju prijazno in trajno gospodarjenje. Gozdni ekosistem, habitatni tipi in vrstna sestava ostajajo kljub gospodarjenju v ugodnem stanju.
Ekonomski in gospodarski vidik trajnosti sta razvidna iz interdisciplinarnega povezovanja in celostnega gospodarjenja na kmetiji, kar je praksa preteklih desetletij. Pri iskanju skupnih idej in rešitev za usmerjenost kmetije ter njeno trajno ohranitev so sodelovale različne institucije (gozdarji, kmetijci, arhitekti, naravovarstveniki, lokalne skupnosti), nedvomno pa je bilo ključnega pomena delovanje gozdarske službe. Na celku sta gozdna in kmetijska proizvodnja soodvisni, v razvoju kmetije se dopolnjujeta glede na tržne razmere, zato je treba obravnavati kmetijo kot celoto. Z izdelavo razvojnih poslovnih načrtov kmetije, ki so za celek praksa, so nakazana osnovna izhodišča za gospodarjenje v prihodnje. Poslovni načrt zajema strukturo dohodka kmetije v celoti. Upoštevane so naravne danosti in potrebe kmetije, tržne razmere ter vizija razvoja kmetije. Lastno delo (v gozdu) je z vidika trajnosti zelo pomembno.
Celki so se vedno prilagajali družbeno-ekonomskih spremembam, morda celo lažje kot majhne kmetije, ker celki združujejo kmetijstvo in gozdarstvo. Kljub omejenim prihodkom, ki jih kombinirajo z dodatnimi viri dohodka, imajo z vidika trajnosti zato večji potencial kot majhne kmetije, predvsem pa si niso v nasprotju s cilji območja Natura 2000.
Trženje nelesnih vlog gozda še ni praksa.
Socialni vidik trajnosti razberemo iz skrbi za nasledstvo in medgeneracijske povezanosti. Za ohranitev celka so ključni. S pozitivnim odnosom do kmetije oče vzgoji in določi naslednika kmetije, ga usmeri v izobraževanje in določi obveznosti do dedičev. Mladi prevzemnik izplača dediče in kmetija se praviloma ne deli.
Vzajemno sodelovanje institucij se kaže na celku kot uspešno in trajnostno:
- sodelovanje s kmetijci v izobraževanju, izdelavi poslovnih načrtov za kmetije, izgradnji vlak na kmetiji je sooblikovalo podobo krajine;
- sodelovanje z arhitekti (z nasveti, izdelavo načrtov, pridobivanjem kreditov) je omogočilo ohranjanje kmečke arhitekture (urejanje kmečkega okolja in skrb za ohranitev krajine);
- sodelovanje s podjetniki je omogočilo uveljavitev elektrike in telefonije ter organizacijo kulturnih prireditev za dvig kakovosti življenja na kmetiji;
- sodelovanje z lokalno skupnostjo je pomenilo vzdrževanje gozdnih cest in kakovostno povezavo kmetij z dolino;
- sodelovanje z naravovarstveniki pri posegih v prostor na območju Nature 2000 omogoča ohranjanje habitatov in naravnih vrednot.
Če celek ne bi bil zasnovan na treh temeljih trajnosti, ne bi preživel stoletij.
