UNESCO Slovenija
URAD za UNESCO skrbi za uresničevanje ciljev Unesca v Republiki Odgovoren je za Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Podlaga za to je UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini (1972), ki ščiti hkrati tiste kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. V kategoriji kulturne dediščine sta na UNESCO Seznam svetovne dediščine vpisani dve spomeniški območji v Sloveniji, in sicer:
- prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju (vpis leta 2011)
- dediščina živega srebra v Idriji (2012)
Na UNESCO seznam svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine:
- Škocjanske jame (1986)
- Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope (2017).
Na poskusni seznam sta nominirana Klasični Kras (nominacija vložena, predvidena odločitev 2020) in Ljubljana: brezčasna, humana prestolnica arhitekta Jožeta Plečnika (nominacija bo vložena 2020, predvidena odločitev 2021).
Na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so vpisani:
- Škofjeloški pasijon (2016),
- Obhodi kurentov (2017),
- Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in
- Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis osmih držav).
Svetovna mreža biosfernih območij pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kazjansko –Obsotelje
- Biosferno območje Mura (del bodočega Bisofernega območja Mura-Drava-Donava: Amazonka Evrope)
Na podlagi Ramsarske konvencije (1971) varujemo mokrišča kot nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe ter lokalno uravnavajo izredne pojave. So biotsko med najbogatejšimi in obenem tudi najbolj ogroženi ekosistemi. Površina nenehno zmanjšuje tako v svetu, v Evropi in v Sloveniji.
- Cerkniško jezero
- Sečoveljske soline
- Park Škocjanske jame
UNESCO je ustanovitelj Geoparkov (Idrija in Karavanke) in kateder, usmerjenih v vire znanja in raziskokvalno-razvojno delo:
- Krasoslovno študijsko središče,
- Katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje
- Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah
Centri II. Kategorije ( IZUM in IRCAI) so usmerjeni v učne vire in njihovo dostopnost.