Gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, 1771

Medtem, ko je bila večina gozdov na Bovškem že zelo zgodaj dobesedno izropana zaradi trgovine z Benetkami (zgodnje plavljenje lesa po Soči), je Trnovski gozd kljub dolgi zgodovini izvoza hlodovine v Benetke zaradi težke dostopnosti ostajal razmeroma ohranjen, zaradi bližine morja in razvoja transportnih možnosti pa tudi vse bolj gospodarsko zanimiv. Zato je deželni knez kot njegov lastnik dal izdelati gozdnogospodarski načrt, ki ga ni diktirala finančna stiska, ampak želja po dolgoročnem in stabilnem dotoku dohodkov iz tega gozda. Načrt je izdelal slovaški gozdar Franz Flameck. O vsebini načrta pravzaprav pove vse že njegov naslov: »Holz-, Schätz oder Überschlagung auch geometrische Eintheilung in die Stallungen oder jährliche Gehau sammentlicher Ternovaner Landesfürstlichen Hoch und Schwartz Waldungen ...« Načrt torej vsebuje izmero, prostorsko delitev, podroben opis gozdov, oceno lesnih zalog in končno določa letni posek drevja (po volumnu in po prostorskem razporedu) pri čemer je upošteval obhodnjo (dobo, potrebno, da se gozd obnovi) 120 let. Načrt je prepojen z mislijo na trajnost (donosov), pa vendar so z vidika razvoja trajnostne misli najpomembnejše besede iz uvoda, kjer je Flameck izrecno zapi- sal, da je namen načrta omogočati sečnje na večne čase (auf perpetuirliche Zeiten) (»Holz-, Schätz oder Überschlagung ...«, Drž. arhiv Trst).

Ovrednotenje z vidika trajnosti

Brez pretiravanja je mogoče reči, da je Flameckov načrt mejnik v trajnostnem gospodarjenju z gozdovi mednarodnega pomena: obvladuje naravni vir (les) z oceno/opisom naravne proizvodne osnove - gozda, v obsežnem prostoru »vseh deželnoknežjih gozdov« (Trnovski gozd obsega približno 4.700 hektarov) v časovnem okviru, ki zajema nekaj človekovih generacij in je, z vidika načrtovalca, »večen«. Z vidika trajnostne prakse gozdarstva na Slovenskem pa je načrt še posebej pomemben, ker začenja edinstveno, spoštovanja vredno serijo načrtov, ki mu sledijo v letih 1812, 1842, 1875, 1887, 1897, 1907, 1920, 1931 do 1953 oz. 1963, ko se gozdnogospodarski načrti, z vsemi elementi Flameckovega, obvezno začno izdelovati po vsej Sloveniji vsakih deset let. Sodobno gospodarjenje z gozdom, ki je preseglo zgolj trajnostno pojmovane donose od proizvodnje lesa in se je razširilo tudi na okoljske in socialne funkcije gozda, je s svojo osnovno filozofijo in tradicijo v resnici vzorec za gospodarjenje z vsemi obnovljivimi naravnimi viri tudi v prihodnje.