Dragatuš, primer vpliva lokalne skupnosti na posege v prostor

Krajevna skupnost Dragatuš je tretja po velikosti na območju občine Črnomelj. Združuje 21 vasi, v katerih živi 1.470 prebivalcev. V zgodovini kraja je imelo pomembno vlogo za preživetje ljudi kmetijstvo in gozdarstvo. Službo so imeli možnost le redki dobiti v bližnjem rudniku rjavega premoga Kanižarica, pozneje pa tudi v tovarnah: Belt, Belsad, Beti, Komet, Novoteks, Danfoss itd. Danes je večina naštetih tovarn zaprtih, vključno z rudnikom. Ljudje se vozijo na delo v deset kilometrov oddaljeni Črnomelj, v Novo mesto, v Ljubljano, nekateri pa so odšli tudi v tujino – tako kot nekoč.

Krajani Dragatuša so v preteklosti pogosto sodelovali. Leta 1910 so ustanovili Gasilsko društvo Dragatuš, ki je poleg obrambe pred požarom združevalo vse krajane dobre volje, pripravljene storiti kaj koristnega za bližnje, potrebne pomoči, brez pričakovanja, da bodo za opravljeno delo dobili plačilo. Prostovoljstvo je delovalo tudi v kriznih časih, še posebno po drugi svetovni vojni, v kateri je bila vas uničena v bombnem napadu, ko je na vas padlo 130 bomb. Ta tragedija je vaščane združila v prizadevanjih za obnovo porušenih domov in gospodarskih poslopij. Ustanovili so obnovitveno zadrugo in pomagali drug drugemu s skromnimi prihodki od kmetij in gozdov. Kreditov si niso upali najeti, ker niso vedeli, ali jih bodo zmogli odplačati.

Ohranitev vodnega vira

Leta 1985 so na občinski upravi Črnomelj načrtovali na 34 ha veliki površini izgradnjo odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov na področju »rudniške kadunje« premogovnika Kanižarica. Pristojni uradniki se niso čutili dolžni javno predstaviti načrtov ali pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ter zainteresirane javnosti. Predstavniki Krajevne skupnosti so bili obveščeni, da se bo gradilo odlagališče tudi v primeru, če bi temu nasprotovali.

Krajani so leta 1986 ustanovili Društvo za varstvo okolja Dragatuš. Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih 71 krajanov, ki so se seznanili pravicami do sodelovanja v uradnih postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi prisotni so podpisali peticijo o zaskrbljenosti nad neprimerno izbrano lokacijo in nasprotovanju le tej. Ker pristojni krajanov niso jemali resno, so povabili neodvisne strokovnjake, ki so opravili ogled in vrtino na predvideni lokaciji. Izkazalo se je, da lokacija iz hidrološkega vidika ni primerna, saj vsebuje velike količine neoporečne vode.

V sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki so Dragatušci s svojo vztrajnostjo in velikimi napori uspeli ohraniti bogat vodni vir za poznejše rodove, ko bo kakovostna voda še večja vrednota kot je sedaj. V Društvo za varstvo okolja se je včlanilo 280 krajanov. Z organizacijo strokovnih predavanj povečujejo ekološko ozaveščenost prebivalcev Bele krajine.

Nasprotovanje postavitvi bazne postaje

Na začetku tretjega tisočletja se je v spokojno življenje prebivalcev Dragatuša in bližnjih vasi spet prikradel nemir, strah pred neznanim in občutek nemoči ob informaciji, da sredi idilične vasi potekajo gradbena dela za postavitev bazne postaje (BP) na gasilskem domu. Ta vest je razdelila složne in vsestransko aktivne člane Prostovoljnega gasilskega društva Dragatuš kakor tudi ostale krajane, na dva tabora. Agenti investitorja enega izmed mobilnih operaterjev so za postavitev BP s prefinjeno in uveljavljeno metodo pridobili tiho neuradno soglasje posameznikov v Prostovoljnem gasilskem društvu. Bolj osveščeni člani so o načrtovani gradnji želeli pridobiti več informacij, peščica zavedenih pa je zagovarjala pragmatičnost postopkov in za grobi poseg v prostore gasilskega doma videla samo korist v finančnem nadomestilu. Pod okriljem Društva za varstvo okolja Dragatuš so ustanovili civilno iniciativo in zbrali podpise (80 %) krajanov, ki so izrazili nasprotovanje tovrstni okoljski obremenitvi in zahtevali odgovore na svoja vprašanja.

Z različnimi javnimi in upravnimi aktivnostmi, ki so jih izvajali od leta 2002 do 2011, so dosegli, da je investitor prestavil bazno postajo na bližnji hrib.

Ovrednotenje z vidika trajnosti

Dragatušci so poznani po organiziranem in vztrajnem delovanju zoper okoljsko sporne posege v občutljiv belokranjski prostor. Ob grožnjah z okoljskimi nevšečnostmi so s civilno iniciativo vedno pospešili aktivnosti v bran trajnostnemu razvoju. Z vidika rabe kmetijskih površin in upoštevanja okoljskih predpisov v prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) je civilna iniciativa (CI) v pravem trenutku na pravi način nastopila proti brezvestnemu investitorju, ki mu je bil prioriteta ekonomski vidik naložbe, ne pa hkrati tudi okoljski in družbeni vidik razvoja. Za uspešno rešitev prizadevanj Dragatušcev so zaslužni tudi mediji, ki so ves čas korektno obveščali javnost. Z objektivnim pristopom so prispevali k ozaveščanju ljudi in pozitivno vplivali tudi na posameznike, ki so prepričani, da ni mogoče ničesar spremeniti na bolje. Problematika bazne postaje je ugodno vplivala tudi na gasilce, ki so sedaj še bolj složni, prepoznavni in med najbolj aktivnimi na območju Gasilske zveze Črnomelj. Brez denarja mobilnega operaterja so posodobili opremo za reševanje in s pomočjo donatorjev nabavili defibrilator ter se usposobili za nudenje prve pomoči ob zastoju delovanja srca.

Zastopniki mobilnega operaterja so sistematično in neodgovorno zasejali strah med predstavnike mlajše generacije z izjavami, da ne bodo postavili bazne postaje v našem kraju, če jim ne dopustimo gradnje na predvideni lokaciji in posledično ne bomo imeli signala za prenosne telefone.

Tovrstna oblika nasilja nad prebivalci in nad okoljem se pojavlja v primerih, ko prevlada ekonomski interes projekta nad vsemi ostalimi vidiki razvoja družbe. V slovenskem prostoru je dragatuški primer edinstven.

© 2016 Andragoški center Slovenije

Izdelava spletnega mesta:     
Vsebinska zasnova: