Solinarstvo kot trajnostna raba

Sečoveljske soline kot model dobre prakse

Sečoveljske soline merijo okoli 7 km2 in ležijo na skrajnem jugozahodu Slovenije, tik ob meji s Hrvaško. So ene redkih solin, kjer sol še pridelujejo po več stoletij starih postopkih. Zaradi številnih redkih, ogroženih in na slano okolje navezanih vrst in habitatnih tipov imajo Sečoveljske soline velik državni in mednarodni pomen, ovrednotene so tudi kot etnološka, tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena. Prav prepletanje izjemnih naravnih vrednot in biotske pestrosti s tradicijo solinarstva in kulturne pokrajine daje Sečoveljskim solinam posebno naravovarstveno in kulturnovarstveno vrednost, hkrati pa so to izredno vabljive posebnosti tudi za obiskovalce in turiste.

Podjetje Soline d.o.o. je izdelalo poslovno-upravljavsko vizijo, ki temelji na trajnostnem izkoriščanju naravne vrednote in pridelavi tradicionalnega, povsem naravnega osnovnega produkta – Piranske soli ter na aktivnem upravljanju s krajinskim parkom. Prehod na industrijsko pridelavo soli bi ne le škodoval ciljem parka, pač pa bi bila tako pridelana sol zaradi velikih stroškov pridelave povsem nekonkurenčen proizvod na evropskem trgu, ki ga obvladuje poceni pridelana severnoafriška ali kamena sol. Interesi podjetja so usmerjeni v kakovost in naravno poreklo izdelka, in ne v množično proizvodnjo. V ta namen je bilo obnovljenih več kot petindvajset solnih polj, več desetin kilometrov nasipov, več kot deset objektov stavbne dediščine, ključna infrastruktura (vključno s kanalizacijskim omrežjem, ki ga prej sploh ni bilo) in različni manjši objekti in naprave. Podjetje je razvilo dve blagovni znamki, ki se vežeta na tradicionalno pridelano sol in stranske proizvode v postopku pridelave. S temi izdelki je prodrlo na slovenski in širši trg.

Kljub obnovi tradicionalnega postopka pridelave soli in povečanega števila obiskovalcev v parku, se z izvajanjem varstvenih režimov in koncepta conacije, pri katerem se dopuščata obiskovanje in solinarstvo le na za to določenih območjih, hkrati pa se strožje varujejo za naravo posebno dragocena območja in se tam izvaja poseben, živemu svetu in habitatom prilagojen vodni režim, povečuje število in razširjenost izbranih indikatorskih vrst na solinah.