Tišinska ročna dela – študijski krožek

Tišina je kraj med Radenci in Mursko Soboto. Je se v ravninskem delu Prekmurja. Občina Tišina meri 38,8 km2, ima 4.338 prebivalcev, ki živijo v 12 vaseh. Vsaka vas ima svojo zgodovino, znamenitost in posebnost, po kateri se identificira. Gasilstvo in kmetijstvo imata posebno vlogo, saj središča vasi predstavljajo gasilski domovi s stoletno tradicijo delovanja. Občina je pretežno kmetijska, vendar je »čistih« kmetij malo. Kmečke pridelke in izdelke lahko kmetje prodajajo na kmečki tržnici, ki je vsako soboto pri cerkvi na Tišini. Značilni so hladno stiskano bučno olje, domača jajca, med in medeni izdelki, kisla repa in kislo zelja, sadike vrtnin, vrtnine, suhomesnati izdelki, keksi, testenine, kruh in pekovsko pecivo, na tržnici je moč kupiti tudi ročna dela in izdelke domače obrti, ki so kmetijam dopolnilna dejavnost. Posebna znamenitost občine je zaselek dobro urbaniziranih Romov Borejci-Vanča vas. To je eno najbolj razvitih romskih naselij v državi. Naselje se nahaja nekaj sto metrov od državne ceste, vendar tujci ne prepoznajo, da gre za romsko naselje, saj je zaselek enako urejen kot vsa ostala naselja v občini. Otroci obiskujejo vrtec in osnovno šolo, poleg romščine brezhibno obvladajo tudi slovenski jezik.

Z ročnimi deli so začeli leta 1995 v prostorih Osnovne šole Tišina v študijskem krožku pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota. Sodelujejo predvsem ženske, stare med 25 in 70 let, vendar se starostna struktura spreminja. Povezuje jih vsebina, iskreno prijateljstvo, učenje in druženje. Nekaj časa je razen študijskega krožka Tišina deloval tudi podmladek učenk OŠ Tišina. Z odhodom le-teh v srednje šole so ostale le domačinke, zaposlene, brezposelne in upokojenke. Rade se učijo ena od druge, vešče so znanja poiskati tudi v knjižnici, Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, na spletu, od prijateljic drugih društev. Od jeseni do pomladi se srečujejo ob ponedeljkih zvečer. Moški so vključeni le občasno zaradi narave in tematike dela (pletenje iz šibja, izdelovanje metel, pletenje košar, makramejev ali za izdelavo podstavkov iz koruznega ličja). Njihova pomoč je nepogrešljiva pri pripravi razstav, prireditev, družabnih srečanj in izletov.

Ročna dela se nikoli ne ponavljajo. Namen ohranjanja dediščine pokrajine ob Muri in njen prenos na mlajše rodove se uresničuje z iskanjem naravnih materialov, spoznavanjem novih tehnik, s spoznavanjem in oblikovanjem samega sebe kot osebnosti. V obdobju 1995–2012 so udeleženke zbirale stare vezenine in napise na njih, se učile vezenja in izdelave vezenin, izdelovale so različne igrače iz odpadnega materiala in jih nato podarile varovancem v Domu Lukavci; iz koruznega ličja so ustvarjale voščilnice, maske, jaslice, okraske za jelko, rože, podstavke in okrasne lončke, izdelovale so makrameje in vozlane okraske, cekarje iz koruznega ličja, metle iz sirke in breze, slike na steklo, košare iz pintovca, rože iz krep papirja in slike na svilo. Posvetile so se tudi raziskovanju zdravilnih zelišč naših krajev, pripravi receptov in vezenih vrečk, različnim tehnikam barvanja jajčk in rešelje tehniki šivanja. Zanimale so jih patchwork tehnika povezovanja krpic, nakit iz fimo mase, ročno izdelane sveče, punčke iz cunj, unikatni modni dodatki – šali, kape, rokavice, puloverji, torbice in denarnice iz usnja, volne, preje, tkanine, štramina.

Ročna dela so vodila k povezovanju tudi prek meje – mojstrstva s šivanko so posredovale Avstrijkam, ki so jih naučile ječmenovega vboda. Z veziljami madžarske narodnosti so spoznavale heteške vezenine v vasi Genterovci. Za petnajsto obletnico so zdelale več kot 500 čestitk v različnih tehnikah in za različne priložnosti. V skrbi za zdravje ter ohranjanje starega in za spoznavanje novega so se učile kisanja zelja, izdelave jabolčnega soka in kisa, idinjač, tepk, gibic. Zbirale so recepte za jedi iz krompirja (svaljki, krompirjev zavitek) in medu. Recepte so zbrale tudi za več kot 50 vrst solat in 45 vrst zelenjavnih, mesnih in brezmesnih namazov ter za 23 jedi iz ajdove in prosene kaše. Posvetile smo se tudi koruzi (izdelkom iz ličja in jedem iz koruze), fižolu (jedem in igram s fižolčki) in testeninam (jedi, okraski). Leta 2007 so zbrane recepte izdale v publikaciji »Naše darilo zanamcem«.

Ovrednotenje z vidika trajnosti

Gospodarski ali ekonomski vidik trajnostnega razvoja predstavljajo po eni strani sredstva državnega proračuna in udeleženk, po drugi pa prizadevanja po koristi za druge ali celo po vstopanju na trg. Materialno študijski krožek podpira tudi občina. Izdelke je moč kupiti v Zdravilišču Radenci in na kmečki tržnici. Žal dohodek od prodanih izdelkov trenutno ne more zagotoviti popolnega delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da v prihodnosti to ne bi bilo izvedljivo. Vezene izdelke bi lahko prodajali na primer sosedom čez mejo. Iz materialov, ki jih uporabljajo, npr. koruznega ličja, šibja, vezenin na lanenem platnu, lanenih vrečk, vezenih z motivi nabranih in posušenih zelišč, je moč spoznati ekološki vidik delovanja. Velika večina materialov je namreč lokalnega izvora in obnovljivih, saj prav sodelovanje z lokalnimi pridelovalci vrtnin, poljščin in izdelkov daje v prihodnosti možnosti vzpostavitve delovnih mest.

Ob začetku in izvedbi prvega študijskega krožka nihče ni mislil, da bo krožek tako dolgo deloval. Za delovanje določene skupine je potrebno veliko odrekanja, odgovornosti, prilagajanja, sprejemanja drugačnosti, spoštovanja, pripravljenosti za nenehno iskanje novih idej, učenja ter iskanja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine za poznejše rodove. V prostem času združimo koristno s prijetnim, izrazimo pozornost drugim in opozorimo nase. Študijski krožek ročna dela so izraz iskrenosti, drobna pozornost za druge, a tudi pot za udeleženke za spoznavanje sebe. Lastni talenti so pomembni za razvoj samospoštovanja, veščin javnega nastopanja in za potrjevanje občutka lastne vrednosti. Rdeča nit delovanja študijskega krožka Tišina so ohranjanje naravne in kulturne dediščine, prenašanje veščin in znanj na zanamce ter skrb za osebnostno rast, zdravje in humanost med ljudmi. Leto za letom vse sodelujoče najdejo nekaj, v čemer se dopolnijo in s tem višajo svojo raven znanja, usposobljenosti za različne življenjske vloge in preizkušnje, izboljšujejo kakovost življenja posameznika in skupine, povečujejo socialno vključenost in celo prispevajo k razvoju gospodarstva.

Večplastno vlogo dela potrjujejo različna priznanja. Kot aktiven del lokalne skupnosti pa so z druženjem in koristnim preživljanjem prostega časa prispevali k samostojni izbiri in dogovarjanju o iskanjih starega in novega, k učenju na drugačen način, povezovanju med mlajšimi in odraslimi, med učenci in osipniki, med generacijami in med ustanovami. To so le nekateri dejavniki, ki pozitivno vplivajo na lokalno okolje. Študijski krožek Tišina je vzornik večini novonastalih društev v občini in organizator dobro obiskanih prireditev. Vse navedeno je socialni steber trajnostnega razvoja, tesno povezan s ključnimi razlogi za uspešnost študijskega krožka: iskrenost, spoštovanje in kakovostno sodelovanje.